Na prvem mestu WordPress.com News danes piše: “How strong is your password?” in jaz zase lahko povem da: “very strong”, ker se ga niti sama ne spomnim. Razlogi so sledeči:

  • “Password”, oziroma geslo ni samo eno
  • Poleg gesel obstajajo še “User names” ali uporabniška imena
  • Oboje rabim pri skoraj vsaki stvari, ki se jo lotim bolj ali manj resno

Za začetek, da v službi sploh lahko začnem delati potrebujem 3 gesla in 2 uporabniška imena. V nadaljevanju delovnega dneva uporabim vsaj še 3 gesla (G) in 3 uporabniška imena (UI).  Če pa potrebujem dodatne informacije iz kakšnih baz se številka poveča še za 2-3 (G in UI).

Doma je potrebno vedeti kilometersko G za internetno povezavo, ker včasih kaj “pokvarim”, 2 G in UI za privatno pošto, 2 G in UI za spletna dnevnika (eden ni več v uporabi), 2 G in UI za foruma, iz katerih se učim risati in vsaj še 3 G in UI za ostale nujne reči.

Potem pride na vrsto trgovina in bančne kartice – 2 G, plačevanje računov 1 G in 1 UI. Sledi še telefon z 1 G. Stvar se nadaljuje še s službeno osebno številko, številko domačega telefona, številko mobija, številko kartice za knjižnico, EMŠOm, številko bančne kartice… Imam pa tudi družino. In ker tudi oni uporabljajo vsaj nekaj od zgoraj neštetega si moram zapomniti ali pa vsaj shraniti tudi njihova G in UI. 

Da bi bila zmešnjava še večja je treba gesla v primernih časovnih intervalih zamenjati. Časovni intervali se seveda ne prekrivajo. Na povrh vsega pa so pri vsakem geslu neke omejitve. Na primer: geslo mora biti primerno dolgo, geslo mora biti primerno kratko, zadnjih ne vem koliko gesel se ne sme ponavljati, ne smeš uporabiti določenih znakov, sestavljeno mora biti iz najbolj konfuznih črk in številk…

Bolj ko se trudim, da bi vse skupaj spravila na skupni imenovalec, slabše je. Razne mnemotehnike ne pridejo več v poštev, zato si vse skupaj lepo pišem v “knjigo gesel in uporabniških imen”, ki jo imam vedno v svoji bližini, da lahko v vsakem trenutku dokažem, da sem jaz res jaz.