Tri dni sem se potepala po Italiji. Videla pa bolj malo, ker na žalost nisem bila na počitnicah. Ampak vseeno, poročilo je tukaj:

Skoraj šest ur sem se vozila do turističnega mesta Riva del Garda na severnem delu Gardskega jezera in vse kar lahko povem je to, da je jezero res tam, ker sem ga med vožnjo celo za pet sekund videla. Hotel je bil lep in celo bazen imajo. Sem ga “zavohala”. 

Gostitelji so nas peljali v vinsko klet, ki ni bila klet in nam razložili kako izdelujejo šampanjec ter nam za pokušino ponudili tudi olivno olje. Potem pa smo si do konca napolnili trebuhe v bližnjem mestecu Nago. Mnjam, mnjam. Odlično je bilo. 

dsc04896.jpg

Za temi zidovi verjetno še danes pomivajo posodo za nami.

Ko sem se vračala v Ljubljano sem si privoščila še kratek ogled Verone. Kaj sem videla, moram še preveriti na internetu, lahko pa mi vi malo pomagate 😀 pri naslavljanju slik. Vse ostalo so bile naporne službene zadeve…

dsc04917.jpg   dsc04930.jpg   dsc04932.jpg 

         Most Scaligero                            Arena                               Eni znajo slikati…      

dsc04934.jpg   dsc04944.jpg   dsc04954.jpg

        Domiselni berači                           Kip                                  Palača

dsc04958.jpg         dsc04972.jpg         dsc04957.jpg  

   So nekoga pokopali…       Julija                               ZOO izložba

In vtisi? Bilo je naporno. Vožnja mimo Benetk je nočna mora. Čudno, da sem uspela videti samo eno manjšo prometno nesrečo. Gardsko jezero bi bilo potrebno preveriti med poletnimi počitnicami. V Verono pa moram nujno še enkrat. Ljudje so povsod izredno prijazni in dobro kuhajo 😀

Advertisements

Ozkolistni trpotec nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica,  raste po travnikih in ob poteh ter je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih čim hitreje posušimo sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje. 

plantago-lanceolata.jpg

 

Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela.  Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri  ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.

Iz trpotca si pripravimo čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov  prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut.  Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.

Tale Googlov kalkulator je pa res fajn:

  • Če na primer želim vedeti kako velika sem v ZDA, v Googlov iskalnik vpišem: “160 cm in feet” in dobim rezultat: “160 centimeters = 5.24934383 feet”
  • Če na primer želim vedeti kako težka sem v ZDA, v isti iskalnik vpišem: “60 kg in pounds” in dobim rezultat: “TOO MUCH”
  • Potem se malo potolažim tukaj: Your weight on other worlds in se odločim, da nikoli ne bom šla na Jupiter.
  • Nato me zanima kaj in koliko časa moram kaj početi, da se bi “too much” ob naslednjem preverjanju spremenil v “your weight is perfect”. To preverim tukaj: Activity calorie calculator in ugotovim, da se bom morala začeti ukvarjati z ekstremnim likanjem  😀 namesto z navadnim, če hočem shujšati.

Ostale Googlove dobrote poleg kalkulatorja so  v Google Help Centru.

Pimpinella anisum ali Sladki janež je cvetoča rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae) in zraste do en meter visoko. Cveti od julija do septembra.  Kobulasti cvetovi so beli iz  njih pa nastanejo 3-5 mm dolgi plodovi. Semena nabiramo, ko so zrela, konec poletja in v začetku jeseni. Ker neenakomerno dozorevajo lahko kobule porežemo, še preden so semena popolnoma dozorela in jih pustimo, da na čistem prostoru dozore. Nato jih osmukamo ali otepemo in posušimo.

Sladki janež vsebuje eterično olje v katerem je glavna učinkovina anetol, maščobna olja, sladkorje in beljakovine. Uporablja se kot dišava v prehrani in v zdravilstvu. Zdravilni deli rastline so plodovi in listi.

sladki-janez.jpg

Eterično olje, ki ga vsebuje sladki janež, pomirja krče prebavnega trakta in napenjanje. Je ekspektorans in spazmolitik ter razkužuje dihala, zato ga uporabljamo pri prehladu, gripi, bronhitisu, astmi, vnetju sapnika in pri dražečem kašlju. S čajem iz janeža si lahko izboljšamo apetit, olje iz janeža pa se zunanje uporablja tudi kot sredstvo proti ušem in garjam.

Iz janeževih semen si pripravimo čaj tako, da čajno žličko zdrobljenih semen prelijemo z dva do tri decilitri vroče vode in pustimo stati 10 -15 minut. Sladkan ali nesladkan čaj pijemo zjutraj in zvečer. Iz zdrobljenih semen pa si lahko pripravimo tudi inhalacijo.

 

Kljub masovni proizvodnji cmokov, češpelj še ni zmanjkalo in tako sem še te predelala. V tekočo marmelado, ker sem imela spet probleme s strjevanjem.

Recept:

  • 3 kg sliv opereš in odstraniš koščice

  • streseš v lonec in kuhaš dokler se vse skupaj ne spremeni v kašo primerne gostote

  • s paličnim mešalnikom “zmiksaš” (to je moj dodatek k receptu)

  • postopoma dodajaš 1 kg sladkorja, mešaš in čakaš, da se do konca zgosti

  • ko se naveličaš mešanja in čakanja napolniš kozarce in spraviš v hladilnik

Dokazi so tukaj:

slive.jpg

 Oprane slive, ki bi jih lahko tudi risala

 

kuhanje.jpg

Slive med kuhanjem

 

marmelada.jpg

Končni izdelek

 Mnjam. Dobra je. Na kruh si jo pa kar nalijem. 😀

Običajno jemo Pečjakove cmoke ampak tokrat bo malo drugače. Slive so bile na dolenjskem ravno zrele in jih je bilo škoda pustiti. Zato sem se spet lotila packanja po kuhinji in nastalo je testo:

testo.jpg

Potem pa mini krogle s slivo v sredini:

cmoki.jpg

Sledilo je zlaganje v zamrzovalnik, naslednji dan pa še pakiranje v vrečke.

Za izdelavo 43 cmokov ( 3,5 kg)  sem skupaj porabila 3 ure svojega časa, 12 dag margarine, 2 kg krompirja, 700 g ostre moke, 1 kg češpelj, malo soli, malo sladkorja in 4 jajca. Cena sestavin je bila 4,3 € skupaj s slivami čeprav sem te dobila zastonj.

Cena 500 g Pečjakovih mareličnih cmokov (za slivove ne vem koliko stanejo) je 2,99 €. Moji pa brez vloženega tri urnega truda in porabljene energije stanejo 0,62 €.

Torej, če:

  • radi kuhate ali

  • ste brezposelni ali

  • ne marate okusa Pečjakovih zmrznjenih dobrot 

se vam masovna proizvodnja splača. Jaz bom drugič rajši risala.

 

p.s.: Zbiram naročila za leto 2008. Prodajala bom sveže, sladke, skoraj nič črvive slive. Cena: 1,18 € (ceneje kot v Mercatorju). 😀

 

Na dolenjskem je koruza že (pre) zrela. 

koruza.jpg

 

Najprej sem jo narisala. Potem pa smo združili prijetno s koristnim. Kralj je iz kleti znosil les, ki ga je napadla nekakšna goba, zakuril kres, potem pa je sledil prijetni del pri katerem sem intenzivno sodelovala tudi jaz. Pekla in jedla sva koruzo ter pila cviček.

ogenj.jpg

 

Koruzo sem narisala za ostalo pa mi je zmanjkalo potrpljenja. Risanje z barvicami gre izredno počasi. Zelene grozdne jagode so ostale nepobarvane, manjka pecelj pa še kakšen list trte bi bil lahko zraven in mogoče del košare. Bom dokončala pozimi, ko se bo manj dogajalo in bom lažje dalj časa sedela na enem in istem mestu. Ali pa ne, saj sem tako in tako delala na nekem čudnem papirju. Kako pa se nariše ogenj? Ah. Pa še ena slikca je v predalu, ki čaka na še malo barve….

 nedokoncana-koruza.jpg