Zdravilne rastline


Ozkolistni trpotec nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica,  raste po travnikih in ob poteh ter je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih čim hitreje posušimo sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje. 

plantago-lanceolata.jpg

 

Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela.  Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri  ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.

Iz trpotca si pripravimo čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov  prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut.  Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.

Advertisements

Pimpinella anisum ali Sladki janež je cvetoča rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae) in zraste do en meter visoko. Cveti od julija do septembra.  Kobulasti cvetovi so beli iz  njih pa nastanejo 3-5 mm dolgi plodovi. Semena nabiramo, ko so zrela, konec poletja in v začetku jeseni. Ker neenakomerno dozorevajo lahko kobule porežemo, še preden so semena popolnoma dozorela in jih pustimo, da na čistem prostoru dozore. Nato jih osmukamo ali otepemo in posušimo.

Sladki janež vsebuje eterično olje v katerem je glavna učinkovina anetol, maščobna olja, sladkorje in beljakovine. Uporablja se kot dišava v prehrani in v zdravilstvu. Zdravilni deli rastline so plodovi in listi.

sladki-janez.jpg

Eterično olje, ki ga vsebuje sladki janež, pomirja krče prebavnega trakta in napenjanje. Je ekspektorans in spazmolitik ter razkužuje dihala, zato ga uporabljamo pri prehladu, gripi, bronhitisu, astmi, vnetju sapnika in pri dražečem kašlju. S čajem iz janeža si lahko izboljšamo apetit, olje iz janeža pa se zunanje uporablja tudi kot sredstvo proti ušem in garjam.

Iz janeževih semen si pripravimo čaj tako, da čajno žličko zdrobljenih semen prelijemo z dva do tri decilitri vroče vode in pustimo stati 10 -15 minut. Sladkan ali nesladkan čaj pijemo zjutraj in zvečer. Iz zdrobljenih semen pa si lahko pripravimo tudi inhalacijo.

 

Da je netresk vedno zelena rastlina, je jasno že iz latinskega imena, saj sempervivum pomeni vedno živ. Cveti v juniju in juliju, semena pa dozorijo v juliju ali avgustu. Posamezne rozete po cvetenju odmrejo, z rastjo pa nadaljujejo mladike, ki jih je pognala rastlina.  Uspeva na soncu, na za vlago prepustnih tleh ter dobro prenaša sušo. V senci ne raste. Netresk je pri nas zaščitena rastlina, najdemo pa ga  na vrtovih, zidovih in pokopališčih. Vsebuje flavonide, jabolčno in citronsko kislino, tanine in rastlinske sluzi.

V domači lekarni sveže liste in iz njih iztisnjen sok, zaradi hladilnega in adstringentnega učinka, podobno kot Aloe vero, zunanje uporabimo za ublažitev težav s kožo, saj jo hkrati napne in zmehča. Rastlino uporabimo kot obkladek pri opeklinah, ugrizih, pikih, ranah, brazgotinah, infekcijah ter za odstranjevanje bradavic in kurjih očes. Obkladek si naredimo iz razpolovljenih listov ali pa si pripravimo mazilo.  

netresk.jpg 

Netresk se za zdravljenje kožnih težav in hemeroidov uporablja tudi notranje. Vendar je pri tem potrebno biti previden, ker deluje tudi kot emetik in purgativ. S sokom zmešanim z medom si lahko namažemo in zdravimo ranice in razjede v ustih. 

Pri nas najbolj znana lastnost netreska je, da zdravi vnetja v ušesih. Ob bolečinah si iz lista, direktno v uho, iztisnemo par kapljic soka. 

V prehrani se uporabljajo mesnati mladi listi in mladike, ki jih lahko uporabljamo v solatah. Iz svežega soka, iztisnjenega iz listov, si lahko pripravimo osvežujoč napitek. 

Rastlino so včasih zasadili v slamnatih strehah za srečo in ker naj bi domovanja varovala pred nevihtami, strelami ter ognjem.  

Slovensko se netresku reče tudi ušesnik, eden izmed angleških ljudskih nazivov pa je: ‘Welcome home husband, however drunk you be’.

Navadna marjetica cveti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Raste po travnikih, poteh, na vrtovih, pašnikih, do nadmorske višine  2000 m. V Sloveniji je zelo pogosta in razširjena rastlina.  Cvetovi marjetice so ob sončnem vremenu odprti, ob slabem vremenu in ponoči pa se zaprejo. 

Rastlina vsebuje saponine, čreslovine, sluzi, grenčine, eterična olja in flavone. Uporabljamo sveže ali posušene cvetne koške iz katerih si pripravimo poparek, ki ga pijemo trikrat na dan: žličko posušenih cvetov prelijemo  s skodelico vroče vode in namakamo 10 minut. Čaj deluje kot ekspektorant in ga  uporabljamo pri zdravljenju kašlja in katarja. Pitje čaja pomaga tudi pri revmatizmu, artritisu in težavah z jetri in ledvicami. Blaži bolečine in krče, pospešuje presnovo in ima adstringentne lastnosti. 

Marjetica je tudi alterant oziroma čistilo za kri, ki pospeši izločanje strupov iz organizma. Ima poživljajoč učinek. Spomladi si vsak dan iz mladih poganjkov in listov pripravimo napitek: izstinemo dve žlici soka ter ga zmešamo s pol skodelice vode.

Listi marjetice se zunanje uporabljajo za zdravljenje ran in brazgotin. Žvečenje svežih listov pa zdravi afte in druge razjede v ustih. Pripravki naj bi bili tudi učinkoviti pri zdravljenju raka na prsih. Dekokt iz korenin, ki ga uporabljamo dalj časa, se priporoča za zdravljenje skorbuta in ekcemov.  Rastlina se uporablja tudi kot homeopatsko zdravilo.

Če pa nismo bolni si iz listov marjetice lahko izdelamo tudi sredstvo proti mrčesu (repelent) ali pa s cvetovi preverimo, če nas najlepši fant ali dekle “ljubi” ali “ne ljubi” 😀 .

 

Pelin je 60 do 120 cm visoka rastlina, z aromatičnim vonjem in zelo grenkim okusom. Zdravilno učinkujejo listi in rumeno cvetoči poganjki, ki jih nabiramo ob koncu cvetenja, od sredine poletja do zgodnje jeseni.

pelin.jpg

Pravi pelin se uporablja za zdravljenje številnih obolenj. Dokazano zdravi slab apetit, slabo prebavo in težave z jetri ter žolčem. Pelin vsebuje grenko snov absintin in eterično olje s tujonom. Poleg tega, da je holagog in digestiv ima tudi antimikroben učinek, saj zavira rast nekaterih bakterij, zaradi grenkega absintina pa se v želodcu refleksno poveča izločanje kisline.  

V ljudskem zdravilstvu se pripravki iz pelina notranje uporabljajo še za zdravljenje vnetij prebavnega trakta, bolečin v želodcu, slabokrvnosti, menstrualnih težav, za odstranjevanje črevesnih zajedavcev, pomaga pri vročini in okužbah, kot krepčilo pa koristi celemu telesu. Z zunanjo uporabo zdravimo rane, kožne razjede, ugrize insektov in mozoljavost. 

Pelina zaradi tujona ne smemo uporabljati v prevelikih količinah in v daljšem časovnem obdobju, ker lahko povzroča bruhanje, trebušne krče, glavobol, omotičnost in motnje centralnega živčnega sistema. Prav tako se uporaba odsvetuje nosečnicam in doječim materam. Rastlina je ena izmed sestavin alkoholne pijače Absinth, zelenega grenkega likerja z okusom po janežu in z veliko vsebnostjo alkohola. Proizvodnja te pijače je danes v mnogih državah prepovedana. 

Priprava čaja: S skodelico vrele vode prelijemo 1-2 žlički posušenega zelišča in namakamo 10 do 15 minut. Tekočino pijemo trikrat na dan, pol ure pred obrokom. 

artemisia.jpg

brin.jpg

Navadni brin je grm ali drevo, ki raste na zapuščenih in neobdelanih tleh, pašnikih ali gozdnih jasah. Zdravilno delujejo brinove jagode, ki dozorijo v dveh do treh letih. Vsebujejo eterično olje Aetheroleum Juniperi,  glikozide, smolo, čreslovine in organske kisline. Eterično olje je stranski produkt pri izdelavi brinovca in se na zraku spremeni v smolo.  

Brinove jagode delujejo diuretično saj eterično olje draži sečne organe, hkrati pa delujejo kot razkužilo pri vnetem sečnem mehurju. Deloma se izloča tudi preko pljuč zato ga kot antiseptik uporabljamo pri prehladnih obolenjih. Zunanje lahko eterično olje v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami uporabimo tudi za masažo pri revmatizmu in artritisu oziroma pri bolečinah v sklepih in mišicah. Brin zaradi grenčin pomaga pri prebavi in pomirja krče, ki se pojavijo pri napenjanju. Ne uporabljamo ga pri boleznih ledvic, prav tako naj se uporabi brina izogibajo nosečnice, ker lahko povzroči splav. Pri zunanji uporabi draži kožo. 

Za domačo lekarno si pripravimo zrele posušene jagode. Zrele plodove z gladko površino naberemo jeseni in jih posušimo v senci.  Iz posušenih brinovih jagod si potem pripravljamo poparek: žličko rahlo strtih posušenih brinovih jagod prelijemo s skodelico vrele vode  in pustimo stati dvajset minut. Poparek pijemo zjutraj in zvečer. Za zdravljenje kroničnega revmatizma pijemo poparek vsako pomlad in jesen 4-6 tednov. Izrazi, ki se uporabljajo v povezavi z brinom:

  • Karminativi: pomagajo pri prebavi in preprečujejo napenjanje

  • Antirevmatiki: so sredstva proti revmi

  • Mikrobicidi: pomagajo telesu v boju proti mikrobom

  • Emenagogi: urejajo menstruacijo (jo spodbujajo ali zavirajo) in so krepčila za ženske spolne organe.

 

primula.jpg

Trobentica, ena izmed znanilk pomladi, je trajnica in raste po travnikih, grmovjih ter v svetlih gozdovih po vsej Sloveniji. Pri trobentici so uporabni cvetni lističi in korenine. Od januarja do maja nabiramo rumene cvetne liste brez zelenih čaš, dvo do triletne korenine pa izkopljemo jeseni ali preden rastlina cveti. Korenine temeljito očistimo s krtačko v hladni vodi in jih v njej ne namakamo. Nabrane dele rastlin posušimo v senci.

Rastlina vsebuje glikozide, saponine, eterično olje in flavonide ter deluje kot pomirjevalo, spazmolitik in ekspektorant. Nadomešča porabljeni C vitamin v organizmu. Čaj uporabimo pri prehladu, kašlju, gripi, bronhitisu, pljučnici. V kombinaciji z brezovimi listi, koprivnimi listi, koprivnimi cvetovi, listi vijolice ter regratovimi koreninami se uporablja za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi iz telesa, ki so se čez zimo nabrale v telesu. Pomirja živčno napetost in pomaga pri glavobolu ter nespečnosti. Deluje tudi kot antihelmintik.

Slovarček

  • Antihelmintiki uničijo ali preženejo zajedavce prebavnega trakta
  • Spazmolitiki sproščajo ali preprečujejo krče

Naslednja stran »