Kako…


 I. Pripomočki

  • Končni uporabniki
  • Kuharske knjige in zapiski na temo “kuharija”
  • Računalnik s povezavo do interneta
  • Udoben kavč
  • Avto
  • Pečica in večina posod, ki ste jih kupili v zadnjih desetih letih
  • Okenska polica
  • Čistilo za ploščice in vsaj tri kuhinjske krpe
  • Hladilnik
  • Luškani krožnički, vilčke in prtički

II. Sestavine

 III. Delo

Dan 1:

1. Pri končnih uporabnikih preverimo kakšno torto si želijo.

2. Uskladimo vse želje po okusih.

3. Sami pri sebi preverimo ali si res želimo sami delati torto, ali pa bi bilo bolje, da jo kupimo.

Dan 2:

1. Takoj ko pridemo iz službe, v kuharskih knjigah in raznih zapiskih na temo “kuharija”, preverimo ali v njih obstaja primeren recept.

2. Ker ga seveda ni, si v kuhinji pripravimo pripomoček št.1 (glej sliko spodaj), ki nam mora biti na voljo celoten čas izvedbe projekta.

comp.jpg

3. Na “netu” vsaj eno uro iščemo primerne recepte. Med priljubljene povezave shranimo vsaj tri, ki imajo med sestavinami navedene nam znane substance.

4. S pomočjo pripomočka št.2 (gl. sliko spodaj) še enkrat dobro premislimo ali si res želimo sami delati torto, ali pa bi bilo bolje, da jo kupimo.

kavc.jpg

5. Ob osmih zvečer preverimo ali imamo doma vse sestavine, ki jih bomo potrebovali (za vse recepte, ki so v ožjem izboru).

6. Nekaj minut čez osmo uro zvečer se vsedemo v avto in se odpeljemo v City Park, v Interspar, ki dela do devetih in kupimo vse sestavine za torto, ker je doma itak že vsega zmanjkalo. Kupimo tudi dve 40 cm dolgi zadrgi.

7. Vsaj 45 minut blodimo po trgovini in v košarico nabiramo vse potrebne sestavine. Priporočam, da s hitro hojo po trgovini naredimo vsaj 3 km in da ne uporabljamo vozička (je ceneje pa še kalorije zgubljamo). 

8. Doma vse sestavine zložimo na delovno površino in se dokončno odločimo katero torto bomo pekli. Pripravimo si mikser in posode. Vključimo pečico (na 180 stopinj).

9. Sestavine za biskvit zmešamo po navodilu, ki je na računalniškem ekranu. Prelijemo v tortni model in v pečici pečemo 40 minut.

10. Med peko na pol pripravimo kremo, po celi kuhinji pomijemo ploščice, ki so pošpricane od jajc, sladkorja, moke, limoninih lupinic… ter vseh 70 kosov uporabljene posode. Med tem je biskvit pečen in ga damo hladit na okensko polico.

11. Biskvit prerežemo na pol z navadnim nožem, ker priprava, ki smo jo pred leti kupili za tovrstno delo ne deluje tako kot bi morala. Pripravo seveda pomijemo in jo spravimo za naslednjo peko.

12. Prej na pol pripravljeno kremo (korak 10), poskusimo naresti do konca. Uporabimo dvojno količino želatine kot je navedena v receptu in molimo, da se bo stvar strdila. Čakamo do polnoči, potem obupamo. Vmes večkrat premešamo.

13. Polovico biskvita prestavimo nazaj v model za peko tort, čez prelijemo tekočino, ki bi morala biti krema, vse skupaj damo na velik krožnik in s prstom zamašimo luknjo kjer “krema” teče ven iz modela. Z drugo roko odpremo hladilnik in ga nastavimo na najnižjo temperaturo. Iz kuhinjske omarice vzamemo svež serviet in z njim zadelamo luknjo. Vse skupaj damo v hladilnik in jezni odidemo spat.

Dan 3:

1. Takoj ko se zbudimo preverimo kakšno je stanje v hladilniku.

2. Iz hladilnika vzamemo na pol pripravljeno torto, na kateri se je krema zaradi nizkih temperatur končno strdila, pomijemo hladilnik (krema, ki je kapljala čez cunjo in rob krožnika). Na torto položimo drugo polovico biskvita.

torta-1.jpg

3. Na “netu” preverimo kako se dela čokoladni preliv, pripravimo posodo, ki smo jo prejšnji dan pomili in se spet lotimo packanja. Raztopljeno čokolado polijemo po torti in razmažemo. S končnim izgledom se ne obremenjujemo (preveč), ker pač nismo slaščičarji.

torta-2.jpg

4. Pomijemo od čokolade umazano kuhinjo, torto prestavimo v hladilnik in se odpravimo v trgovino po dekoracijo, ki je nismo kupili prejšnji dan.

5. Torto do konca okrasimo, pripravimo lične krožničke, prtičke, pribor, jo razrežemo in pojemo v petih minutah… 😀

torta-3.jpg

Sem mislila, da enostavno. Kupiš knjigo, svinčnike, papir, malo prebereš, se usedeš, probaš in to je to. Kot v osnovni šoli. Pa se je zataknilo pri knjigi. V Sloveniji ni bilo učbenika z osnovami risanja. Edina knjiga, ki sem jo takrat na temo risanja in slikanja našla v knjigarnah je bila takrat še v angleščini: The Artist’s Handbook od Ray Smitha. V knjigi je vsega po malo. Opisane so vse mogoče slikarske tehnike, slikarski pripomočki, teorija o barvah in druge zanimivosti. V njej pa ne piše npr. kako se zadeve od A do Ž lotijo pravi umetniki. Torej sem raziskovala naprej na internetu ampak vse kar sem našla na slovenskih straneh je bilo nekaj ponudb za risarske tečaje. Ti pa ne pridejo v poštev. Nimam časa niti volje kamorkoli hodit. Potem je bil v Cankarju Frankfurt po Frankfurtu in sem kupila knjigo: Lifelike drawing with Lee Hammond. Idealna zame in ostale “neznalce”. Korak za korakom po navodilih avtorice do rezultata, ki je zame dovolj dober, pravi umetniki pa bi se verjetno zgražali. Ampak njih itak največkrat ne razumem.

Kasneje sem našla še naslednje knjige v slovenščini:

  • Tone Rački: Veščina risanja 1, predmeti in prostor.
  • Tone Rački: Veščina likovne kompozicije.
  • Barrington Barber: Osnove risanja od začetnika do umetnika.
  • Risanje in slikanje. Tehnike: korak za korakom. (več avtorjev)

Če kdo ve še za katero, se priporočam za informacijo.

 Tole so pa moje vaje iz knjige Lee Hammond:

  krogla.jpg   kocka.jpg  krpa.jpg

    vaza.jpg  ogrlica.jpg  drevje.jpg

zalivalka.jpg  buca.jpg 

dlan.jpg  paprika.jpg