oktober 2007


Še nikdar nisem štirikrat zapored skoraj brcnila jurčka, včeraj pa je končno prišel ta srečen dan. Dokaz je spodaj. In res sem jih sama našla – imam pričo! 😀

jurcki.jpg

Zgornja dva sta visoka 12 cm

Advertisements

Pri WordPressu pa čas res hitro mineva (glej označeno z rumeno). Komentar sem pisala pred nekaj minutami. Ali pa sem to v resnici pisala pred enim letom? Me že malo spomin zapušča. 😀

spomin.jpg

Tri dni sem se potepala po Italiji. Videla pa bolj malo, ker na žalost nisem bila na počitnicah. Ampak vseeno, poročilo je tukaj:

Skoraj šest ur sem se vozila do turističnega mesta Riva del Garda na severnem delu Gardskega jezera in vse kar lahko povem je to, da je jezero res tam, ker sem ga med vožnjo celo za pet sekund videla. Hotel je bil lep in celo bazen imajo. Sem ga “zavohala”. 

Gostitelji so nas peljali v vinsko klet, ki ni bila klet in nam razložili kako izdelujejo šampanjec ter nam za pokušino ponudili tudi olivno olje. Potem pa smo si do konca napolnili trebuhe v bližnjem mestecu Nago. Mnjam, mnjam. Odlično je bilo. 

dsc04896.jpg

Za temi zidovi verjetno še danes pomivajo posodo za nami.

Ko sem se vračala v Ljubljano sem si privoščila še kratek ogled Verone. Kaj sem videla, moram še preveriti na internetu, lahko pa mi vi malo pomagate 😀 pri naslavljanju slik. Vse ostalo so bile naporne službene zadeve…

dsc04917.jpg   dsc04930.jpg   dsc04932.jpg 

         Most Scaligero                            Arena                               Eni znajo slikati…      

dsc04934.jpg   dsc04944.jpg   dsc04954.jpg

        Domiselni berači                           Kip                                  Palača

dsc04958.jpg         dsc04972.jpg         dsc04957.jpg  

   So nekoga pokopali…       Julija                               ZOO izložba

In vtisi? Bilo je naporno. Vožnja mimo Benetk je nočna mora. Čudno, da sem uspela videti samo eno manjšo prometno nesrečo. Gardsko jezero bi bilo potrebno preveriti med poletnimi počitnicami. V Verono pa moram nujno še enkrat. Ljudje so povsod izredno prijazni in dobro kuhajo 😀

Ozkolistni trpotec nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica,  raste po travnikih in ob poteh ter je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih čim hitreje posušimo sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje. 

plantago-lanceolata.jpg

 

Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela.  Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri  ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.

Iz trpotca si pripravimo čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov  prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut.  Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.