avgust 2007


Kljub masovni proizvodnji cmokov, češpelj še ni zmanjkalo in tako sem še te predelala. V tekočo marmelado, ker sem imela spet probleme s strjevanjem.

Recept:

  • 3 kg sliv opereš in odstraniš koščice

  • streseš v lonec in kuhaš dokler se vse skupaj ne spremeni v kašo primerne gostote

  • s paličnim mešalnikom “zmiksaš” (to je moj dodatek k receptu)

  • postopoma dodajaš 1 kg sladkorja, mešaš in čakaš, da se do konca zgosti

  • ko se naveličaš mešanja in čakanja napolniš kozarce in spraviš v hladilnik

Dokazi so tukaj:

slive.jpg

 Oprane slive, ki bi jih lahko tudi risala

 

kuhanje.jpg

Slive med kuhanjem

 

marmelada.jpg

Končni izdelek

 Mnjam. Dobra je. Na kruh si jo pa kar nalijem. 😀

Običajno jemo Pečjakove cmoke ampak tokrat bo malo drugače. Slive so bile na dolenjskem ravno zrele in jih je bilo škoda pustiti. Zato sem se spet lotila packanja po kuhinji in nastalo je testo:

testo.jpg

Potem pa mini krogle s slivo v sredini:

cmoki.jpg

Sledilo je zlaganje v zamrzovalnik, naslednji dan pa še pakiranje v vrečke.

Za izdelavo 43 cmokov ( 3,5 kg)  sem skupaj porabila 3 ure svojega časa, 12 dag margarine, 2 kg krompirja, 700 g ostre moke, 1 kg češpelj, malo soli, malo sladkorja in 4 jajca. Cena sestavin je bila 4,3 € skupaj s slivami čeprav sem te dobila zastonj.

Cena 500 g Pečjakovih mareličnih cmokov (za slivove ne vem koliko stanejo) je 2,99 €. Moji pa brez vloženega tri urnega truda in porabljene energije stanejo 0,62 €.

Torej, če:

  • radi kuhate ali

  • ste brezposelni ali

  • ne marate okusa Pečjakovih zmrznjenih dobrot 

se vam masovna proizvodnja splača. Jaz bom drugič rajši risala.

 

p.s.: Zbiram naročila za leto 2008. Prodajala bom sveže, sladke, skoraj nič črvive slive. Cena: 1,18 € (ceneje kot v Mercatorju). 😀

 

Na dolenjskem je koruza že (pre) zrela. 

koruza.jpg

 

Najprej sem jo narisala. Potem pa smo združili prijetno s koristnim. Kralj je iz kleti znosil les, ki ga je napadla nekakšna goba, zakuril kres, potem pa je sledil prijetni del pri katerem sem intenzivno sodelovala tudi jaz. Pekla in jedla sva koruzo ter pila cviček.

ogenj.jpg

 

Koruzo sem narisala za ostalo pa mi je zmanjkalo potrpljenja. Risanje z barvicami gre izredno počasi. Zelene grozdne jagode so ostale nepobarvane, manjka pecelj pa še kakšen list trte bi bil lahko zraven in mogoče del košare. Bom dokončala pozimi, ko se bo manj dogajalo in bom lažje dalj časa sedela na enem in istem mestu. Ali pa ne, saj sem tako in tako delala na nekem čudnem papirju. Kako pa se nariše ogenj? Ah. Pa še ena slikca je v predalu, ki čaka na še malo barve….

 nedokoncana-koruza.jpg

 I. Pripomočki

  • Končni uporabniki
  • Kuharske knjige in zapiski na temo “kuharija”
  • Računalnik s povezavo do interneta
  • Udoben kavč
  • Avto
  • Pečica in večina posod, ki ste jih kupili v zadnjih desetih letih
  • Okenska polica
  • Čistilo za ploščice in vsaj tri kuhinjske krpe
  • Hladilnik
  • Luškani krožnički, vilčke in prtički

II. Sestavine

 III. Delo

Dan 1:

1. Pri končnih uporabnikih preverimo kakšno torto si želijo.

2. Uskladimo vse želje po okusih.

3. Sami pri sebi preverimo ali si res želimo sami delati torto, ali pa bi bilo bolje, da jo kupimo.

Dan 2:

1. Takoj ko pridemo iz službe, v kuharskih knjigah in raznih zapiskih na temo “kuharija”, preverimo ali v njih obstaja primeren recept.

2. Ker ga seveda ni, si v kuhinji pripravimo pripomoček št.1 (glej sliko spodaj), ki nam mora biti na voljo celoten čas izvedbe projekta.

comp.jpg

3. Na “netu” vsaj eno uro iščemo primerne recepte. Med priljubljene povezave shranimo vsaj tri, ki imajo med sestavinami navedene nam znane substance.

4. S pomočjo pripomočka št.2 (gl. sliko spodaj) še enkrat dobro premislimo ali si res želimo sami delati torto, ali pa bi bilo bolje, da jo kupimo.

kavc.jpg

5. Ob osmih zvečer preverimo ali imamo doma vse sestavine, ki jih bomo potrebovali (za vse recepte, ki so v ožjem izboru).

6. Nekaj minut čez osmo uro zvečer se vsedemo v avto in se odpeljemo v City Park, v Interspar, ki dela do devetih in kupimo vse sestavine za torto, ker je doma itak že vsega zmanjkalo. Kupimo tudi dve 40 cm dolgi zadrgi.

7. Vsaj 45 minut blodimo po trgovini in v košarico nabiramo vse potrebne sestavine. Priporočam, da s hitro hojo po trgovini naredimo vsaj 3 km in da ne uporabljamo vozička (je ceneje pa še kalorije zgubljamo). 

8. Doma vse sestavine zložimo na delovno površino in se dokončno odločimo katero torto bomo pekli. Pripravimo si mikser in posode. Vključimo pečico (na 180 stopinj).

9. Sestavine za biskvit zmešamo po navodilu, ki je na računalniškem ekranu. Prelijemo v tortni model in v pečici pečemo 40 minut.

10. Med peko na pol pripravimo kremo, po celi kuhinji pomijemo ploščice, ki so pošpricane od jajc, sladkorja, moke, limoninih lupinic… ter vseh 70 kosov uporabljene posode. Med tem je biskvit pečen in ga damo hladit na okensko polico.

11. Biskvit prerežemo na pol z navadnim nožem, ker priprava, ki smo jo pred leti kupili za tovrstno delo ne deluje tako kot bi morala. Pripravo seveda pomijemo in jo spravimo za naslednjo peko.

12. Prej na pol pripravljeno kremo (korak 10), poskusimo naresti do konca. Uporabimo dvojno količino želatine kot je navedena v receptu in molimo, da se bo stvar strdila. Čakamo do polnoči, potem obupamo. Vmes večkrat premešamo.

13. Polovico biskvita prestavimo nazaj v model za peko tort, čez prelijemo tekočino, ki bi morala biti krema, vse skupaj damo na velik krožnik in s prstom zamašimo luknjo kjer “krema” teče ven iz modela. Z drugo roko odpremo hladilnik in ga nastavimo na najnižjo temperaturo. Iz kuhinjske omarice vzamemo svež serviet in z njim zadelamo luknjo. Vse skupaj damo v hladilnik in jezni odidemo spat.

Dan 3:

1. Takoj ko se zbudimo preverimo kakšno je stanje v hladilniku.

2. Iz hladilnika vzamemo na pol pripravljeno torto, na kateri se je krema zaradi nizkih temperatur končno strdila, pomijemo hladilnik (krema, ki je kapljala čez cunjo in rob krožnika). Na torto položimo drugo polovico biskvita.

torta-1.jpg

3. Na “netu” preverimo kako se dela čokoladni preliv, pripravimo posodo, ki smo jo prejšnji dan pomili in se spet lotimo packanja. Raztopljeno čokolado polijemo po torti in razmažemo. S končnim izgledom se ne obremenjujemo (preveč), ker pač nismo slaščičarji.

torta-2.jpg

4. Pomijemo od čokolade umazano kuhinjo, torto prestavimo v hladilnik in se odpravimo v trgovino po dekoracijo, ki je nismo kupili prejšnji dan.

5. Torto do konca okrasimo, pripravimo lične krožničke, prtičke, pribor, jo razrežemo in pojemo v petih minutah… 😀

torta-3.jpg