julij 2007


Pred-prejšnji vikend nam je po vročem delovnem tednu prav pasal izlet v naravo. Za cilj smo si izbrali Lepeno, kjer smo preživeli dva prijetno lenobna dneva.  

soca.jpg

Na petkovem družinskem bojnem (dobesedno) posvetu, je zmagala večina (to se pravi starši). Odločeno je bilo, da gremo kampirat. Glava družine je poskrbela za trugo strešni kovček in kamp opremo, malo manjša glava družine (jaz) pa za ostale “malenkosti”, vključno z nakupom miru v družini. Dogovorili smo se, da gremo na Sočo kjer bomo že našli kakšen kamp.

Na pot smo se odpravili v soboto ob sedmih zjutraj in ob osmih v Kranjski Gori že kupovali krofke, štrudelčke, pecivo in ostale  dobrote za naše trebuščke. Po zajtrku na Vršiču, pa smo šli v lov za našim prostorom v senci in ob vodi. Tega smo našli v lepo urejenem avtokampu Klin in po enournem postavljanju hiše se je lahko naše brezskrbno uživanje začelo. Brali smo knjige, risali, reševali križanke in oh in sploh počivali.

Seveda smo tudi malo hodili naokrog. Sprehajali smo se ob Lepenci in Soči ter si ogledali slap Šunik. Kopali se nismo prav nič, ker naj bi imela voda samo 11 stopinj.

sunik.jpg

Slap Šunik

 

Teh rib nismo ne videli ne jedli:

postrv.jpg

 

V nedeljo zjutraj, pa se nam je pred “hišo” pripeljala trgovina:

trgovina.jpg

 

Ob naslednjem obisku si bomo ogledali Krnsko jezero, kamor bomo šli po lažji poti! 

No, pa smo ga končno dočakali – zadnji, sedmi del knjige o Harry Potterju. Ni ravno vzgojno, če otroka ob enih ponoči vlačiš po Koloseju, ampak, ker je šlo za tako pomembno zadevo, sva se z M. pač pridružili skupinici približno dvajsetih ljudi, ki tudi, zaradi razburjenja ob izidu knjige, niso mogli spati.  Knjigo so v knjigarni Felix pričeli prodajati tik po tem, ko so se zaklenila vrata McDonaldsa in sem jaz seveda ostala brez sladoleda. Ob čarobnih zvokih in pridušeni svetlobi sva od dveh čarovnic kupili knjigo. Na izbiro sta bili dve: različica za otroke in varianta za odrasle.

 harry.jpg

Potem pa sva šli hitro v avto, kjer sva preverili ali Harry še živi. No, in od tistega trenutka naprej, moje najbolj srečne hčerke na tem planetu ne smem več motiti. Ker bere. Angleško knjigo. To pa je vzgojno, ali ne?

P.S.: Sedaj samo še čakamo na slovenski prevod (16.2.2008), ki ga bo prevedel Kenda.

Če jih kdo potrebuje je povezava tukaj: Prosto dostopni slovarji

Da je netresk vedno zelena rastlina, je jasno že iz latinskega imena, saj sempervivum pomeni vedno živ. Cveti v juniju in juliju, semena pa dozorijo v juliju ali avgustu. Posamezne rozete po cvetenju odmrejo, z rastjo pa nadaljujejo mladike, ki jih je pognala rastlina.  Uspeva na soncu, na za vlago prepustnih tleh ter dobro prenaša sušo. V senci ne raste. Netresk je pri nas zaščitena rastlina, najdemo pa ga  na vrtovih, zidovih in pokopališčih. Vsebuje flavonide, jabolčno in citronsko kislino, tanine in rastlinske sluzi.

V domači lekarni sveže liste in iz njih iztisnjen sok, zaradi hladilnega in adstringentnega učinka, podobno kot Aloe vero, zunanje uporabimo za ublažitev težav s kožo, saj jo hkrati napne in zmehča. Rastlino uporabimo kot obkladek pri opeklinah, ugrizih, pikih, ranah, brazgotinah, infekcijah ter za odstranjevanje bradavic in kurjih očes. Obkladek si naredimo iz razpolovljenih listov ali pa si pripravimo mazilo.  

netresk.jpg 

Netresk se za zdravljenje kožnih težav in hemeroidov uporablja tudi notranje. Vendar je pri tem potrebno biti previden, ker deluje tudi kot emetik in purgativ. S sokom zmešanim z medom si lahko namažemo in zdravimo ranice in razjede v ustih. 

Pri nas najbolj znana lastnost netreska je, da zdravi vnetja v ušesih. Ob bolečinah si iz lista, direktno v uho, iztisnemo par kapljic soka. 

V prehrani se uporabljajo mesnati mladi listi in mladike, ki jih lahko uporabljamo v solatah. Iz svežega soka, iztisnjenega iz listov, si lahko pripravimo osvežujoč napitek. 

Rastlino so včasih zasadili v slamnatih strehah za srečo in ker naj bi domovanja varovala pred nevihtami, strelami ter ognjem.  

Slovensko se netresku reče tudi ušesnik, eden izmed angleških ljudskih nazivov pa je: ‘Welcome home husband, however drunk you be’.

Evo, pa sem spet tukaj. Val mi je dala domačo nalogo in se spodobi, da jo naredim. Spodaj so naključna dejstva o meni, če pa koga še kaj zanima naj kar vpraša.  

  1. Nikoli ne pošiljam verižnih pisem in na njih ne odgovarjam. Tudi če mi zaradi tega grozi 300 let nesreče. Take zadeve takoj letijo iz “inboxa” v  kanto za smeti. Ker zaradi tega zapisa to ni več dejstvo, dodajam še sedem točk: 

  2. Spim. Veliko. Kot dojenček. Rabim minimalno 8 ur spanja na dan, da potem nisem tečna. Višja kot je številka bolj sem dobre volje.

  3. Na dan popijem ogromno kave. Strašno mi je dobra. Kakršnakoli. Z mlekom ali brez, s sladkorjem ali brez. Verjetno pa je to na nek način povezano s točko 2.

  4. Izredno rada imam sonce in vročino. Poletje mi je najlepši del leta. Kljub vsem nevarnostim sončenja to redno počnem. Veliko. Da sem potem črna kot zamorc in da imam dovolj energije za zimo (brrrr).

  5. Nakupovanje oblačil mi je običajno nočna mora. So pa dnevi, ko ta odpor čudežno izgine in potem ni mej. Kot na primer ta teden. Samo še ponudbo čevljev moram pregledati, ostalo že imam.

  6. Avto najraje vozim sama in ne maram biti “taksist”. Strašno sem nesrečna, če moram koga čakati, ker nima lastnega prevoza, meni pa je že strašansko dolgčas. Idealni zmenki so: dobimo se “tam” ob “tej” uri “če se mi bo ljubilo”.

  7. Rada se “klatim” a za to nimam prav veliko priložnosti, niti družbe. Enkrat na leto SP v tujino, vse drugo je večinoma neplodno prepričevanje družinskih članov.

  8. Moje redke laične športne aktivnosti so: tenis, badminton, rolanje, kolesarjenje, surfanje in neskončna hoja v neprstrm klanec. Smučanje je taka redkost, da skoraj ne sodi sem. Tek pa sovražim.