Takole je minil dan v Londri:

Takoj po kraljevskem zajtrku sem se s kočijo odpeljela v park  kjer sem se malo sprehodila in nahranila živali v parku…

dsc05094.jpg   dsc05106.jpg   dsc05301.jpg

Sledile so jutranje obveznosti: najprej v cerkev, potem pa domov napisat novoletne voščilnice…

dsc05296.jpg   dsc05305.jpg   dsc05448.jpg

Medtem so zvesti služabniki poskrbeli za mojo varnost in za zmanjšanje kriminala v mestu…

dsc05447.jpg   dsc05441.jpg   dsc05315.jpg   dsc05245.jpg

Mojster Vincent me je učil slikanja, potem pa sva šla na ogled slik v muzej ter na kratek obisk Downing streeta…

dsc05223.jpg   dsc05466.jpg   dsc05273.jpg

Ura je bila že ena in nujno sem potrebovala nekaj malenkosti za večerno zabavo:

dsc05276.jpg   dsc05124.jpg  dsc05123.jpg   dsc05120.jpg

 mimogrede sem kupila tudi nekaj darilc za otroke…

dsc05119.jpg   dsc05156.jpg   dsc05158.jpg

Zvečer sem se z limuzino odpeljala v gledališče in se na hitro odločila, da bomo letos smučali v Sloveniji…

dsc05456.jpg  dsc05321.jpg   dsc05317.jpg

Po predstavi je sledila zabava, kjer nam je pel Robbie, pogovarjali pa smo se predvsem o filmih…

dsc05230.jpg  dsc05201.jpg  dsc05192.jpg   dsc05188.jpg

Doma sem nahranila še ribe v akvariju potem pa hop v posteljo…. 

dsc05390.jpg  dsc05401.jpg   dsc05436.jpg

In kako je bilo v resnici? Super fino in zelo naporno. Oxford street je predolg za štiri “babnce” 😀 .

Advertisements

Že tri dni rišem in narisano mečem v koš za smeti.  Akvarij, ki sem ga želela naslikati z akrilnimi barvami je bil čista polomija.  Že skica je bila grozljiva, barve pa sem tako napackala, da bi še dojenček lepše naredil. Morska zvezda ja bila taka kakor da bi črve zvezal v peterokrako, ribe so bile podobne polomljenim keramičnim ploščicam, rastline pa kot s kakega planeta  iz znanstveno fantastičnih filmov.

Sledil je poskus risanja čebule z navadnimi barvicami. Grozljivka. Cel dan sem nesrečna buljila v eno samo čebulo in vsaka črta, ki sem jo narisala je bil projekt zase. Nariši črto, porediraj. Stokrat. Potem pa še barvice. V najmanj stotih odtenkih, ki so mi na razpolago nikakor nisem mogla najti tistega, ki bi ustrezal barvi čebule.  Drugič si zagotovo za risanje izberem rdečo čebulo, ker ti rjavi odtenki ubijajo. Vsi so isti.

Naslednji projekt so bili Lada piškoti.  Elipsa levo, elipsa desno, široka elipsa, ozka elipsa. Do barvic niti nisem prišla. Piškote sem pojedla. Čečkarije pa zabrisala v kanto.

Dva zajca – igrači, ki jih ima M. na polici sta res luškana. In sem ju celo uspela narisati ter na pol pobarvati. Ampak sem naredila napako, ker sem uporabila vodotopne barvice.  Suhe barvice niso več dobro prekrile podlage in sledilo je čečkanje po zajcih “kar tako”. Nesrečnika zdaj čakata, da ju prerišem ali pa vržem v smeti. Se še nisem odločila.

Danes pa je bil končno dober dan.  Z navadnimi svinčniki sem narisala plišastega medvedka. Sicer je spet trajalo cel popoldan ampak vaja dela mojstra. Se bom že še naučila.

A ni lep? Meni je zelo všeč.

medo.jpg

… ko se pečejo kolački za praznične priložnosti z najkrajšim rokom trajanja (ker ponavadi v trenutku izginejo):

ljubimka.jpg

 Biskvit:

  • 4 rumenjaki
  • 1 jogurtov lonček sladkorja
  • 1 jog. lonček mleka
  • 1 jog. lonček moke
  • 1/2 jog. lončka olja
  • 1 pecilni prašek
  • 2 žlici kakava
  • 2 naribana jabolka

Peci 30 minut na 150°C.

Iz beljakov in 5 žlic sladkorja stepi sneg. Ko je biskvit pečen ga premaži s snegom in še pet do deset minut peci v pečici (da sneg porumeni). Hladen biskvit prelij s čokolado, ohladi in nareži.

Ne vem kako se uradno reče temu pecivu. Pri nas mu rečemo “ljubimka” – po Ljubimki, ki nam je v mladih letih pekla takšne in drugačne dobrote ter nas za povrh še prenašala, ko smo se v mladih letih zabavali pri njih doma. Res lepi in sladki spomini. In take želim tudi vam čez “n” let! 😀

meezanimatedbodyshot300x400.gif

 

 

Vsak, ki si želi malo bolj resno ukvarjati z risanjem si mora, če se le da, urediti primeren prostor samo za ta namen. Risanje na mizi v kuhinji ali v dnevni sobi se pri meni ni obneslo. V času kosila je bilo malo nerodno stlačiti vso hrano in krožnike na pol kvadratnega metra, da bi za pet minut (v tem času namreč pojemo kosilo) pospravljala vse risarske pripomočke se mi pa tudi ni ljubilo. Risanje na klubski mizi v dnevni sobi je bilo neudobno, saj sem morala sedeti na tleh. Sploh pa sem to prakso ukinila potem, ko mi je mož pojedel na pol narisano tihožitje. 😦

Lotili smo se male prenove stanovanja: jaz sem si priborila pisalno mizo v spalnici in knjižne police v dnevni sobi, veliko sedežno garnituro je dobila Babika,  mož pa je dobil novo mizo in sedežno na kateri lahko tudi spi, kadar “me boli glava”.  😀 Vse barvice, šilčke, radirke, ravnila, papirje, vatke, lepilne trakove, premaze, čopiče ter ostale predmete, ki sem jih kdaj nujno rabila, kupila in potem nanje pozabila sem lepo zložila po predalih in sreča bi bila skoraj popolna, če mi ne bi manjkala še luč. Tudi to zadevico sem zdaj že uredila, za povrh pa sem za rojstni dan dobila še slikarsko stojalo.  Za konec, sem s stene še snela veliko sliko in na njeno mesto lastnoročno pritrdila veliko plutovinasto tablo (še niti enkrat ni padla dol in stoji naravnost 🙂 ) .  Sedaj moj mini “risarski atelje” potrpežljivo čaka na boljše čase – to je, da bom imela čas in voljo ter ga začela uporabljati. Izgleda pa takole:

dsc05575.jpg

Nimam ravno veliko prostora, je pa vsaj vse kar potrebujem na enem mestu, pri roki in ne moti nikogar – niti mene. 

Še nikdar nisem štirikrat zapored skoraj brcnila jurčka, včeraj pa je končno prišel ta srečen dan. Dokaz je spodaj. In res sem jih sama našla – imam pričo! 😀

jurcki.jpg

Zgornja dva sta visoka 12 cm

Pri WordPressu pa čas res hitro mineva (glej označeno z rumeno). Komentar sem pisala pred nekaj minutami. Ali pa sem to v resnici pisala pred enim letom? Me že malo spomin zapušča. 😀

spomin.jpg