Vsak, ki si želi malo bolj resno ukvarjati z risanjem si mora, če se le da, urediti primeren prostor samo za ta namen. Risanje na mizi v kuhinji ali v dnevni sobi se pri meni ni obneslo. V času kosila je bilo malo nerodno stlačiti vso hrano in krožnike na pol kvadratnega metra, da bi za pet minut (v tem času namreč pojemo kosilo) pospravljala vse risarske pripomočke se mi pa tudi ni ljubilo. Risanje na klubski mizi v dnevni sobi je bilo neudobno, saj sem morala sedeti na tleh. Sploh pa sem to prakso ukinila potem, ko mi je mož pojedel na pol narisano tihožitje. :-(

Lotili smo se male prenove stanovanja: jaz sem si priborila pisalno mizo v spalnici in knjižne police v dnevni sobi, veliko sedežno garnituro je dobila Babika,  mož pa je dobil novo mizo in sedežno na kateri lahko tudi spi, kadar “me boli glava”.  :-D Vse barvice, šilčke, radirke, ravnila, papirje, vatke, lepilne trakove, premaze, čopiče ter ostale predmete, ki sem jih kdaj nujno rabila, kupila in potem nanje pozabila sem lepo zložila po predalih in sreča bi bila skoraj popolna, če mi ne bi manjkala še luč. Tudi to zadevico sem zdaj že uredila, za povrh pa sem za rojstni dan dobila še slikarsko stojalo.  Za konec, sem s stene še snela veliko sliko in na njeno mesto lastnoročno pritrdila veliko plutovinasto tablo (še niti enkrat ni padla dol in stoji naravnost :-) ) .  Sedaj moj mini “risarski atelje” potrpežljivo čaka na boljše čase – to je, da bom imela čas in voljo ter ga začela uporabljati. Izgleda pa takole:

dsc05575.jpg

Nimam ravno veliko prostora, je pa vsaj vse kar potrebujem na enem mestu, pri roki in ne moti nikogar – niti mene.