Še nikdar nisem štirikrat zapored skoraj brcnila jurčka, včeraj pa je končno prišel ta srečen dan. Dokaz je spodaj. In res sem jih sama našla – imam pričo! 
Zgornja dva sta visoka 12 cm
oktober 28, 2007
oktober 28, 2007
Še nikdar nisem štirikrat zapored skoraj brcnila jurčka, včeraj pa je končno prišel ta srečen dan. Dokaz je spodaj. In res sem jih sama našla – imam pričo!
Zgornja dva sta visoka 12 cm
oktober 28, 2007 at 7:47 popoldan
Uh lepi, lepi. Men so mladi, mičkeni najbolj všeč.
oktober 28, 2007 at 8:02 popoldan
Meni tudi. Samo majhnih nikoli ne najdem. Običajno nabiram samo tiste gobe, ki zelo štrlijo v zrak in se jih vidi že na daleč.
oktober 29, 2007 at 12:58 popoldan
Jaz občudujem vsakogar, ki sploh najde gobo, jaz namreč gob enostavno ne vidim, pa če raste meter pred mano
Gobarstvo je pa res eden tistih redkih 
talentov, ki jih nimam 
november 25, 2007 at 10:21 popoldan
Vsakič ko kliknem na tvoj blog, še vedno piše o gobah
To je zdaj že malo zavajanje bralcev 
Upam, da kmalu najdeš čas za kako objavo, ker te prav pogrešam(o) 
november 26, 2007 at 6:30 popoldan
Zdaj sem kmetica in se ne morem z računalniki ukvarjat.
november 26, 2007 at 7:48 popoldan
Kmetica??? Ok, tole pa kar kliče po podrobnejšem pojasnilu
Sicer pa prosim, kmetje morajo v korak s časom… saj so hlevi dandanes en sam velik computer … 