Da je netresk vedno zelena rastlina, je jasno že iz latinskega imena, saj sempervivum pomeni vedno živ. Cveti v juniju in juliju, semena pa dozorijo v juliju ali avgustu. Posamezne rozete po cvetenju odmrejo, z rastjo pa nadaljujejo mladike, ki jih je pognala rastlina.  Uspeva na soncu, na za vlago prepustnih tleh ter dobro prenaša sušo. V senci ne raste. Netresk je pri nas zaščitena rastlina, najdemo pa ga  na vrtovih, zidovih in pokopališčih. Vsebuje flavonide, jabolčno in citronsko kislino, tanine in rastlinske sluzi.

V domači lekarni sveže liste in iz njih iztisnjen sok, zaradi hladilnega in adstringentnega učinka, podobno kot Aloe vero, zunanje uporabimo za ublažitev težav s kožo, saj jo hkrati napne in zmehča. Rastlino uporabimo kot obkladek pri opeklinah, ugrizih, pikih, ranah, brazgotinah, infekcijah ter za odstranjevanje bradavic in kurjih očes. Obkladek si naredimo iz razpolovljenih listov ali pa si pripravimo mazilo.  

netresk.jpg 

Netresk se za zdravljenje kožnih težav in hemeroidov uporablja tudi notranje. Vendar je pri tem potrebno biti previden, ker deluje tudi kot emetik in purgativ. S sokom zmešanim z medom si lahko namažemo in zdravimo ranice in razjede v ustih. 

Pri nas najbolj znana lastnost netreska je, da zdravi vnetja v ušesih. Ob bolečinah si iz lista, direktno v uho, iztisnemo par kapljic soka. 

V prehrani se uporabljajo mesnati mladi listi in mladike, ki jih lahko uporabljamo v solatah. Iz svežega soka, iztisnjenega iz listov, si lahko pripravimo osvežujoč napitek. 

Rastlino so včasih zasadili v slamnatih strehah za srečo in ker naj bi domovanja varovala pred nevihtami, strelami ter ognjem.  

Slovensko se netresku reče tudi ušesnik, eden izmed angleških ljudskih nazivov pa je: ‘Welcome home husband, however drunk you be’.