Navadna marjetica cveti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Raste po travnikih, poteh, na vrtovih, pašnikih, do nadmorske višine 2000 m. V Sloveniji je zelo pogosta in razširjena rastlina. Cvetovi marjetice so ob sončnem vremenu odprti, ob slabem vremenu in ponoči pa se zaprejo.
Rastlina vsebuje saponine, čreslovine, sluzi, grenčine, eterična olja in flavone. Uporabljamo sveže ali posušene cvetne koške iz katerih si pripravimo poparek, ki ga pijemo trikrat na dan: žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vroče vode in namakamo 10 minut. Čaj deluje kot ekspektorant in ga uporabljamo pri zdravljenju kašlja in katarja. Pitje čaja pomaga tudi pri revmatizmu, artritisu in težavah z jetri in ledvicami. Blaži bolečine in krče, pospešuje presnovo in ima adstringentne lastnosti.
Marjetica je tudi alterant oziroma čistilo za kri, ki pospeši izločanje strupov iz organizma. Ima poživljajoč učinek. Spomladi si vsak dan iz mladih poganjkov in listov pripravimo napitek: izstinemo dve žlici soka ter ga zmešamo s pol skodelice vode.
Listi marjetice se zunanje uporabljajo za zdravljenje ran in brazgotin. Žvečenje svežih listov pa zdravi afte in druge razjede v ustih. Pripravki naj bi bili tudi učinkoviti pri zdravljenju raka na prsih. Dekokt iz korenin, ki ga uporabljamo dalj časa, se priporoča za zdravljenje skorbuta in ekcemov. Rastlina se uporablja tudi kot homeopatsko zdravilo.
Če pa nismo bolni si iz listov marjetice lahko izdelamo tudi sredstvo proti mrčesu (repelent) ali pa s cvetovi preverimo, če nas najlepši fant ali dekle “ljubi” ali “ne ljubi” 😀 .
11 junija, 2007 at 6:42 popoldan
Za ljubi ne ljubi se mi zdi bolj primerna ivanjščica, ker ima večje cvetne lističe in jih je lažje prešteti, zato da lahko vemo, kako moramo začeti (z ljubi ali z ne ljubi), da dobimo želeni odgovor:)
Drugače pa bi mogoče podala kratek komentar k tvojim objavam o zdravilnih rastlinah – mogoče kak recept (več), kako se naredi kak čudodelni “zvarek”?
11 junija, 2007 at 10:20 popoldan
Prav imaš. Ivanjščica je bolj praktična. Jaz sem cvetne listke kar trgala, nič štela. Da sem prišla do ugodnega rezultata (=ljubi) je bilo včasih potrebno uporabiti več cvetov.
Ravno pri pisanju o marjetici sem razmišljala o tem, da bi se morala bolj potruditi glede receptov. Kako na primer narediš odganjalec muh in komarjev? 😀
V resnici večinoma najdem samo recepte za čaj, kjer ni kaj dosti za razmišljati: posušeno rastlino, preliješ z vročo vodo, pustiš 5, 10 ali 20 minut in spiješ. Enkrat ali trikrat na dan. Bom poskusila najti še kaj. Ko se bo rastlin nabralo malo več bi lahko tudi napisala kaj o kombinacijah rastlinic.
12 junija, 2007 at 9:47 dop
Ja čaji so res najbolj enostavni zvarki. Čeprav je treba paziti, da posušimo prave dele…vsi niso užitni:)
Kombinacija rastlin…pa dobimo planinski čaj:)
12 junija, 2007 at 9:48 dop
Aja…a pa ti dejansko kej “čaraš” in res delaš te napitke, zvarke itd. ali to tko bolj teorijo obvladaš, poskusiš pa ne?
12 junija, 2007 at 3:14 popoldan
Zaenkrat čaram Jegermaister – gl. mojo prvo objavo in kamilice za čaj sušim. Žal nimam dosti časa za kaj več. Teorijo “obnavljam”, ne bi ravno rekla, da jo obvladam.
13 junija, 2007 at 9:10 popoldan
Tole je zdaj čisto “offtopic”: hvala za linkanje. 🙂
13 junija, 2007 at 9:20 popoldan
Sladkarije so bile prave… Sej ne, hecam se.
24 maja, 2009 at 12:58 popoldan
EJ MALO SI SE ZMOTIL/ZMOTILA NI DO 2000 NADMORSKE VIŠINE AMPAK DO 200…
7 junija, 2009 at 10:25 popoldan
Ah, seveda raste nad 200 m nadmorske višine. Na 2000 m pa je jaz nisem iskala. 🙂
22 novembra, 2011 at 3:50 popoldan
tta roža smrdi
1 decembra, 2011 at 6:04 popoldan
ali mi lahko prosim nekdo pove v katero družino spada marjetica in iz katerih delov je??? za domačo nalogo moram do jutri napisati prosim naj mi nekdo pove
30 aprila, 2012 at 11:01 dop
ta roža diži
30 aprila, 2012 at 11:03 dop
ta je naj boljša :*