Navadna marjetica cveti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Raste po travnikih, poteh, na vrtovih, pašnikih, do nadmorske višine  2000 m. V Sloveniji je zelo pogosta in razširjena rastlina.  Cvetovi marjetice so ob sončnem vremenu odprti, ob slabem vremenu in ponoči pa se zaprejo. 

Rastlina vsebuje saponine, čreslovine, sluzi, grenčine, eterična olja in flavone. Uporabljamo sveže ali posušene cvetne koške iz katerih si pripravimo poparek, ki ga pijemo trikrat na dan: žličko posušenih cvetov prelijemo  s skodelico vroče vode in namakamo 10 minut. Čaj deluje kot ekspektorant in ga  uporabljamo pri zdravljenju kašlja in katarja. Pitje čaja pomaga tudi pri revmatizmu, artritisu in težavah z jetri in ledvicami. Blaži bolečine in krče, pospešuje presnovo in ima adstringentne lastnosti. 

Marjetica je tudi alterant oziroma čistilo za kri, ki pospeši izločanje strupov iz organizma. Ima poživljajoč učinek. Spomladi si vsak dan iz mladih poganjkov in listov pripravimo napitek: izstinemo dve žlici soka ter ga zmešamo s pol skodelice vode.

Listi marjetice se zunanje uporabljajo za zdravljenje ran in brazgotin. Žvečenje svežih listov pa zdravi afte in druge razjede v ustih. Pripravki naj bi bili tudi učinkoviti pri zdravljenju raka na prsih. Dekokt iz korenin, ki ga uporabljamo dalj časa, se priporoča za zdravljenje skorbuta in ekcemov.  Rastlina se uporablja tudi kot homeopatsko zdravilo.

Če pa nismo bolni si iz listov marjetice lahko izdelamo tudi sredstvo proti mrčesu (repelent) ali pa s cvetovi preverimo, če nas najlepši fant ali dekle “ljubi” ali “ne ljubi” 😀 .